Dolgo vroče poletje je minilo in Svizci smo imeli prvi jesenski pohod petnajstega septembra,  na dan, ko se je vreme poslabšalo. Vremenska napoved je obetala sredi dneva plohe  in nevihte, zato smo sprejeli odločitev za pohod v okolico Vrhnike.  Avtobus nas je zapeljal le do srede doline, do Burjaka, kjer smo se podali po rekreativni poti za pešce in kolesarje nazaj proti Vrhniki. Veter je gnal sive oblake preko neba, a dežniki so ostali v nahrbtnikih. Nekaj pozornosti smo posvetili življenju v potoku Podlipščici, pa grmovnatim in tujerodnim rastlinam ob poti in  se ustavili za prigrizek ob spomeniku talcem pod Ligojno.  Spotoma nam je pozornost vzbudil nasad asimine ali indijanskih banan, malo znanem sadnem drevesu iz Amerike z okusnimi plodovi. Pri kompostarni Rosa nas je zajel značilen, neprijeten smrad, da smo pospešili korak in preko zadnjih barjanskih travnikih prispeli do industrijskih objektov na obrobju Vrhnike. V času, ko smo si privoščili za konec pohoda kavo, so se oblaki zgostili in na poti domov je že močno deževalo, po dolgih meseci suše. Bili smo zadovoljni, da smo pohod izpeljali in ker pot ni bila naporna je bilo veliko možnosti za pogovor po poletnem premoru.

Besedilo in fotografije: Sonja Zalar Bizjak