»Prišla je jesen z nizko oblačnostjo, listje je prekrilo gozdna tla, vsak drugi je dan deževalo« Tako bi opisali teden, v katerem smo Svizci šli na novembrski pohod. Prva misel je bila namenjena varni hoji, zato je bila pot od Sv. Urha na Orle in nazaj kar prava izbira, saj je pot položna, široka, le na nekaterih mestih blatna.

Oblačno jutro ni obetalo spremembe in res, sončnih žarkov ter modrega neba ta dan nismo dočakali. Vzpon od Sv. Urha do Orel nam je med prijetnim pogovorom hitro minil, črede damjakov v obori nismo videli, na cilju pa nam je prijala kava, ki smo jo popili na pokriti verandi. Kljub nizki oblačnosti, ki je prekrila vzpetine, smo se povzpeli na razgledni stolp, od koder smo videli le Ljubljano in Ljubljansko Barje. K Sv. Urhu smo se vračali po eni od vzporednih poti, srečali osamljenega močerada in se razveselili barvite mušnice. Na parkirišču pod cerkvijo nas je že čakal avtobus in nas odpeljal na Vrhniko.

Besedilo in slike: Sonja Zalar Bizjak