15 LET POHODOV SKUPINE VANDROVKE

Minilo je 15 let, od kar je pohodniška skupina nastala na pobudo Milene
Svenšek, da bi tisti, ki ne zmorejo na daljše pohode, hodili po okolici Vrhnike.
Prvič smo se srečali 11. 03. 2008. Bil je torek, malo deževen in malo sončen.
Zbralo se nas je 7 pohodnic. Prvi pohod na Štampetov most je vodila je Vika.
Vodstvo društva se je dogovorilo z nekaterimi dobrimi poznavalkami poti po
bližnji in malo daljši okolici (z Zalko, Dragico, Viko, Nado in Elico), da vsaka en
torek pripravi pohod. Namen je bil organizirana oblika druženja in gibanja za
zdravo življenje in dobro počutje. Nihče ne bi verjel, da bo to trajalo 15 let.
Dve do tri uri naj bi se vsak torek družile. Število članic se je kar hitro
povečevalo. Seveda »dober glas seže v deveto vas«. Ne glede na vremenske
razmere smo se udeleževale pohodov.
Na predlog Elice pa smo se odpeljale na prvi pohod izven Vrhnike dne 22. 09.
2009. Ti izleti so »nagradni«, je dejala Elica, ker tako vztrajno hodimo. Prva pot
z avtobusom nas je vodila na Pokljuko in bile smo zelo vesele in zadovoljne. Od
takrat naprej se nekajkrat na prvi torek v mesecu podamo na izbrano pot s
planinskim vodnikom.
V 10 letih smo opravili po Sloveniji 48 pohodov. Pa je prišla nesrečna korona in
nas zaustavila. O, kako težko je bilo v karanteni, po mobilnikih smo se
pogovarjale in čakale na boljše čase. V letu 2019 je bil samo en pohod in to na
Smledniški grad, korona je dolgo opletala z repom in nas prikrajšala za pohode.
V letu 2020 so bili poleg vsakotedenskih trije daljši pohodi: Koreno, Kokoš in
Portorož. Leto 2021 pa pohod na Rakitno v zimski idili in ob Zbiljskem jezeru.
Leta 2022 so bili štirje daljši pohodi in sicer slovenska obala, junija Mitski park,
septembra Pokljuka in v oktobru Pečna reber.
V vseh 15 letih smo neizmerno uživale in zahvaljujemo se Društvu upokojencev
za vse te »nagradne« pohode, kar 58 jih je bilo. Videli smo veliko lepega, se
vedno naužili svežega zraka, se nasmejali in tudi kaj zapeli. Posebno Nada, naša
najstarejša članica, je rada kaj zapela. To so bili čudoviti torki. Vodniki, ki so nas
vodili, so bili : Elica, Milan, Vika, Zalka, Frenk. Hvala vodnikom. Kot zavedne
pohodnice smo tudi članice PD Vrhnika.
Vpisanih je 38 pohodnic. Tedensko jih pride na pohod približno do 19, mesečno
pa 23-30. Imamo samo enega pohodnika in to je Andrej, ki se nas zvesto drži.

Zaenkrat je vodič po Sloveniji Frenk, ki se ne ustraši žensk. Po okolici Vrhnike pa
vodijo: Vesna, Anka, Ana, Minka, Andrej, Danica, Majda, Milevka. Najstarejša
pohodnica je Vika, najmlajša je Dušica.
Naj omenim nekaj izletov, ki so se še posebno vtisnili v spomin. Meni osebno je
bil zelo všeč pohod na Čelkov vrh v zimski idili. Lepo je bilo v Koritih Mostnice, v
Blejskem vintgarju, Po Jurčičevi poti, Po poti Alme Karlin, Otlica z otliškim
oknom, Menina planina, Pohod po Rakitni v zimski idili, Ob Zbiljskem jezeru,
izlet v Mitski park, Pečna reber, Ob rimskem zidu itd. Najbolj smo se razveselile
pohodov ob morju. Morje, sonce in klima so nas zelo navdušili.
V vsem obdobju je nastalo veliko fotografij in zapiskov. Objavljamo članke v
Našem časopisu, na Moja občina.si., na spletni strani DU Vrhnika.
Tudi med poletnimi počitnicami korak ne zastane. Takrat se zbiramo že ob
7,00 in hodimo do 9,00. Po pohodu je obvezna kavica v gostilni Kranjc ali v
bifeju DU Vrhnika.
Lepo je to naše tretje življenjsko obdobje, ki ga popestrimo z našimi pohodnimi
torki, s pestro naravo in druženjem. Seveda je varnost pohodnic na prvem
mestu. Do sedaj so se naše poti kar varno iztekle in naj bo tudi v bodoče tako.
Le enkrat smo imele srečanje z nevihto. Ko smo se vračale z Mrzlice, nas je
presenetila kratkotrajna nevihta. Ko smo prišle do avtobusa, je dež ponehal, me
pa smo bile premočene do kože. Takrat smo se naučile, da je treba imeti vedno
v nahrbtnikih rezervna oblačila. Ko smo se vračali s Sv. Petra nad Begunjami,
sem si ravno jaz zlomila gleženj. Šest tednov sem nosila mavec.
Metka skrbi za naše finance in nas telefonsko obvešča o pohodih. To ji vzame
kar nekaj časa in skrbi. Metka, hvala.
Za slikovni material sem skrbela jaz, dokler me ni izdala hrbtenica. A sem
vesela, da imajo pohodnice v svojih albumih mnogo lepih fotografij za obujanje
prijetnih spominov. V mojem računalniku pa jih je še več.
Vsem, ki ste kadar koli pripomogli pri izvedbi krajših pohodov po okolici Vrhnike
ali daljših po Sloveniji, iskrena hvala v imenu vseh pohodnic.

Zapis in slike : Fani Šurca