23. 3. 2023
Skupina triintridesetih Barjanov je pod vodstvom vodnice Sonje Zalar Bizjak prehodila Pot izvirov na Cerkniškem polju. Na jugovzhodnem robu polja je kar 13 izvirov, ki s svojo vodo ob obilnem deževju polnijo Cerkniško jezero. Jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi, ki se na Cerkniškem polju lahko zadrži okoli osem mesecev na leto. Ko je polno, je naše največje jezero.
Cerkniško jezero se je na zemljevidih Evrope prvič pojavilo v 17. stoletju po zaslugi raziskovalca Janeza Vajkarda Valvasorja, ki se je prvi poglobil v njegovo delovanje. V knjigi Slava vojvodine Kranjske je nastal daljši zapis o Cerkniškem jezeru, raziskava o delovanju jezera pa je Valvasorju prinesla članstvo v londonski Kraljevi družbi.
Za zaključek pohoda smo se vzpeli še do razvalin gradu Šteberk blizu Lipsenja, ki je bil zgrajen v 12. stoletju in je bil eden najpomembnejših na Notranjskem. Postavljen je bil na pomembni strateški točki ob poti, ki je povezovala notranjost dežele z Ljubljansko kotlino, Dolenjsko in Primorjem. O gradu kroži pripoved, ki jo je zapisal nekdanji učitelj Jožef Žirovnik, ki je poučeval v Begunjah pri Cerknici.
»Nekdaj sta stala ob bregovih Cerkniškega jezera dva gradova, karlovški in šteberški. Graščaka sta si bila smrtna sovražnika, saj je iz ljubosumnosti Šteberčan ubil Karlovčana pri viteških igrah v dvoboju. Od takrat je izviralo sovraštvo med obema rodovinama. Vendar se šteberški sin in karlovška hči zaljubita. Šteberčan gre k izvoljenkinemu očetu, ki mu obljubi nevesto, če bo ponjo priveslal s čolnom. Nesrečni mladenič sreča povodnega moža, ki mu svetuje, kako naj zamaši jamo. Toda Karlovčan ne drži obljube. Karlovška hči je bila lepotica in zanjo se je potegoval tudi tuj plemenitaš, zato mu, Šteberčanu, nastavi past: prestavi svetilko, ki mu je kazala pot do ljubice v temnih nočeh. Šteberčan tragično umre v Karlovici, karlovška hči pa skoči z grajskega obzidja.«
Zapisala: Vanda
Fotografije: Andrej, Franci, Stane
Film: Stane