Kraška planota Menišija, tako blizu, pa tako malo poznana! Še najbolj je domača borovniškim Svizcem, med njimi Ivanki, ki nas je suvereno vodila do  izvira Brejnice in nazaj.

Avtobus nas je zapeljal do Padeža, malega zaselka na Pokojiški planoti, od koder smo po gozdnih cestah in travnikih dosegli edini površinski vodni vir daleč naokoli, izvir Brejnice. Njegovi vodi so domačini pripisovali zdravilnost, pomen so prepoznali tudi graditelji Rupnikove linije, ki so zgradili zbiralni bazen in nameravali vodo črpati na višje ležečo vzpetino Črni vrh (780 m). Z vodo bi oskrbovali vojaške enote na Menišiji, vendar Rupnikova linija ni nikoli služila svoji nalogi – preprečiti vdor Kraljevine Italije v kraljevino Jugoslavijo. Izvir Brejnice ima stalen dotok vode, se pa ta zelo hitro izgublja v kraška tla in po nekaj desetih metrih že ponikne.

Menišija je dom vseh treh velikih zveri – medveda, volka in risa. Blizu Padeža smo naleteli na poginulo kravo in smo se spraševali ali bo nazaj grede že kakšen medved pri njej. Seveda smo vedeli, da ne bo, če bi jo pa pustili tam ležati preko noči, bi  jo že zavohal kak kosmatinec.

Besedilo in fotografije: Sonja Zalar Bizjak