Slovenija je dežela mnogih naravnih znamenitosti. Ena izmed njih je Dovžanova soteska pri Tržiču, svetovno znana zaradi fosilov iz paleozoika, zemeljskega starega veka.  Hudourniška  Tržiška  Bistrica je zarezala svojo strugo v zelo različne kamenine, ki so druga značilnost soteske. Tu najdemo trbiško brečo, rdeč peščenjak, siv kremenov konglomerat, siv neplastnati in črn plastnati apnenec in še kaj. Privlačna je  tudi zaradi razgibanega površja, rečne struge, polne ogromnih skal, ki so se privalile z Borove peči in slapišča. Pestro je tudi rastlinstvo in gozdne združbe.

Pohod smo pričeli pri vstopni informacijski točki pri naselju Čadovlje, kjer smo šli mimo stare paštbe, sušilnice za sadje in lan, nato pa nadaljevali hojo po razgledni poti po desnem bregu Tržiške Bistrice. Spotoma smo ob stezi opazovali skale iz trbiške breče in temno rdeč peščenjak. Po visečem mostu smo prečili reko na levi breg, kjer pa ni prostora niti za stezo, zato je že daljnega leta 1895 baron Julij Born dal zgraditi cesto s predorom. Ta nas je pripeljala do geološkega stebra, kjer so predstavljene vse kamnine Dovžanove soteske. Spet smo prečkali strugo, tokrat  pod znamenitim slapiščem in se čudili ogromnim skalam kremenovega konglomerata okoli zaselka na Jamah. Ustavili smo se še na nahajališču fosilnih ramenonožcev, kjer je bilo odkritih veliko novih vrst in se po stezi pristopa polni vtisov vrnili k avtobusu.

Besedilo in fotografije: Sonja Zalar Bizjak