Zimzeleni potegnili črto pod leto 2023
Kar 40 pohodnic in pohodnikov se je zbralo na zaključnem srečanju, kjer smo najprej
prisluhnili Barbari, ki je nanizala nekaj statističnih podatkov za to leto:
»V letu 2023 smo opravili 15 pohodov, kar petkrat smo morali ostati doma zaradi slabega
vremena. En odpovedan pohod pa je nadomestila planinska vodnica Sonja s čudovitim
predavanjem o njenem potovanju na Socotro.
Na našem seznamu je 40 aktivnih pohodnic in pohodnikov, posameznega pohoda pa se
jih je udeležilo od 20 do 34, povprečno 24. Kar nekaj naših udeležencev ima občasne
težave z zdravjem in se kljub velikim željam ne morejo udeleževati pohodov.
Povprečno smo hodili po 3,5 ure, trikrat smo se povzpeli nad 1 000 m nadmorske višine
in to na Vremščico, na Bevkov vrh in v Tamar.
Zelo velike težave imamo s planinskimi vodniki, saj sta trenutno reševala pohode Sonja
Zalar Bizjak in Jože Školc, za kar se jima Zimzeleni iskreno zahvaljujemo. Upamo pa, da
se nam bo kmalu pridružil še vodnik Frenk Petrič in takrat bo lažje za vse. Z nekaj
oglednimi turami sta pomagala tudi Ivanka in Vinko. Za finance vestno skrbi Marjana,
organizacija pa je v rokah Elice. Na vse pohode nas je vozil prijazni Miha.«
Nato je Elica Brelih predstavila obiske na naši spletni strani, kar je pripravil Željko
J. Zvedeli smo, da je bilo število ogledov v dveh letih naslednje: Zimzeleni 36 323,
Sončki 26 593, Barjani, ki so nastali precej kasneje, 13. 389, Svizci, ki imajo pohode le
enkrat mesečno, 8 530, Vandrovke pa 8948. Ostale dejavnosti so imele 34 820 ogledov,
kar skupaj znese 128 603 oglede. Čestitke za aktivno spletno stran in hvala vsem!
Sledil je zabavni kviz, na katerem smo podelili diplomi Majdi in Toniju.
Uradni del smo zaključili z naslednjimi spodbudnimi mislimi:
»Pravijo, da so prihodi in odhodi novega leta nekaj vsakdanjega, nič posebnega. Človek
si je vzel priložnost za praznovanje, za obračun čez celo leto in za urejanje spominov.
Mi imamo kaj urejati, namreč spomine na prehojene poti in na lepa, prijetna druženja na
planinskih poteh, na bežna srečanja na ulicah ali na tržnici; skratka, na srečanjih kar tako
mimogrede. Vse to ni dano vsakomur in vedno!
Zato se trudimo, vzdržujmo in cenimo še naprej to družabnost čim dalj časa, pa magari
na sprehodih, ali po lažjih planinskih poteh. Pa saj znamo uživati ob pogledih na visoka
drevesa, na zelene cvetoče travnike, na valujoče morje, na s slano ali snegom pokrito
Barje, na prhutajoče ptice, na one jesensko škrlatno rdeče, rumene in rjavkasto
obarvane liste, na odpadajoče zlate iglice macesnovja, na v daljavi zasnežene ali s
soncem ožarjene vršace, poledenele ali žuboreče potočke in ivjasto drevje….. v naravi, v
kakršni koli preobleki in kjer koli se nam predstavlja. Ne pozabimo tega, da imamo
privilegije! Ne pozabimo gojiti še naprej tovarištva, ki se je v teh skoraj dvajsetih letih
stkalo med nami, saj je neprecenljive vrednosti v naši starosti! Ubogi so tisti, ki so
osamljeni, pa tudi brez mnogih lepih spominov!
Druženja, prijazne besede, sončni nasmehi in iskrenosti so najboljša zdravila za lajšanje
vsakdanjih skrbi in tegob, polepšajo pa še tako turobne dneve.«E.B.
Vsem srčnim ljudem in vsem, ki nam sledite, pa MIRU, ZDRAVJA, VESELJA DO
ŽIVLJENJA, DRUŽENJA IN SREČE V LETU 2024!
Besedilo: Elica Brelih
Slike: Željko J.
