Zimzeleni preko Mohorjevega hriba do Gradiškega jezera
V torek, 9. januarja, je bil nadvse hladen in neprijazen dan, saj je na Primorskem pihala
močna burja, proti vzhodu pa severovzhodnik, ki še povečuje občutek mraza. Toda to
Zimzelenov ni odvrnilo od prvega pohoda v letošnjem letu. Vsi v pričakovanju in s polno
mero dobre volje smo krenili proti Ljubljani.
To je bil pohod v neznano z nekaj namigi, da bi čim prej odkrili hrib, na katerega se bomo
povzpeli, a ko smo na Krtini zavili z avtoceste, so se nekateri že spomnili Limbarske
gore. Bili so blizu, a je bil potreben še kak namig, da bomo nekaj časa hodili ob reki
Drtijščici, ki izvira v Kandršah in ki se izliva v Gradiško jezero. Tik pred Moravčami je bil
hrib z imenom Mohorjev hrib (511 m) odkrit in lahko smo si na osrednjem trgu Moravč,
blizu baročne cerkve sv. Martina, privoščili kavico v eni najstarejših stavb, kjer je danes
gostišče in bife. Tu je bil rojen pisatelj Fran Detela.
Nato smo ob Drtijščici korajžno zakorakali v mraz in kmalu prišli do dveh mostov, ki
premostita otoček na reki. Ob Mohorjevem hribu smo nato nadaljevali do odcepa za vas
Negastrn in nadaljevali do kmetije, kjer se je naša pot ločila od poti za Vinje in se nato
pognali strmo proti gozdu, od koder smo od daleč opazili razvaline gradu Rožek. Po
gozdni poti v zavetrju dreves smo kmalu dosegli najvišjo točko hriba, na kateri stoji
cerkev sv. Mohorja in od koder je lep razgled na Limbarsko goro in na Črni graben. Pod
cerkvijo stojita kmetija in dom za duhovne vaje.
Ker smo se mraza navadili, smo se odločili, da nadaljujemo preko Prikrnice v varnem
zavetju gozdov do umetnega Gradiškega jezera pri Lukovici, kjer nas je pričakal
avtobus.
Dobre volje in ogreti smo ugotavljali, da je bil pohod zelo primeren za tako vreme in da
so se organizatorji in vodniki dobro odločili. Vodnik Jože je prilagajal tempo hoje našim
sposobnostim, za kar se mu lepo zahvaljujemo.
Zapisala: Elica Brelih
Slike: Jože Školc, Janez Cerk