Zadnji letošnji pohod izven občinskih meja smo Vandrovke prehodile že
1. oktobra.
Takoj na začetku poti smo se ustavile pri informativni tabli, na kateri so
označene posamezne znamenitosti.
Vodnik Jože nas je kaj kmalu opozoril na velike kamne, na katerih je
vklesana razdalja v miljah, na obzidan vodnjak, katerega voda je služila
za potrebe vaščanov in na bližnji kal, v katerem se je napajala živina.
Za smerokaz so ob poti postavljeni večji kamni, poslikani z zelencem –
kuščarjem. Tako označena pot je speljana mimo posameznih drevesnih
vrst , ki so označena z belimi tablicami z zelenim napisom v slovenščini
in latinščini, mimo škavnic, v katerih je bilo videti nekaj vode, skrivališča
tihotapcev, jazbeca, kotanjice v obliki stopala, ostankov apnenice in do
dolinice, ki označuje prostor, na katerem je leta 1921 najden zaklad v
obliki srebrnikov in zlatnikov.
Odločile smo se, da tudi same poskusimo srečo in kaj kmalu ugotovile,
da je zaklad zelo dobro skrit. Preostalo nam ni nič drugega, kot da
nadaljujemo pot mimo obzidanega vrta, Rudetove ledenice, v kateri so
zlagali led in ga v poletnem času vozili v Trst.
Lahek, sproščujoč pohod smo zaključile pri cerkvi sv. Antona, pred
katero so zasajeni mogočni kostanji.
V imenu Vandrovk se za vse letošnje organizirane pohode izven Vrhnike
zahvaljujem Elici, vodnikoma Jožetu, Frenku in našemu Andreju, ki
vedno popazi , da kdo ne zaide iz smeri pohoda.
Zapisala: Vesna
Slike: Vesna Stare