Letošnje leto je vremensko zelo nenaklonjeno Svizcem, zaradi deževnega vremena  smo odpovedali kar štiri pohode. V oktobru pa nismo popustili, kljub dežju smo se zbrali na zbornem mestu in se odpeljali priti Planini. Med vožnjo je še deževalo, nato pa prenehalo in ves čas našega pohoda nas dež ni oviral. Naš cilj je bila kraška udornica Unška koliševka južno od Planinskega polja.

Izhodišče za pohod je bil grad Haasberg ali Hošperk pri Planini, baročni dvorec iz 17. stoletja, od katerega so ostale le ruševine, ker je bil 1944 leta  požgan.  Po kratkem pojasnilu o zgodovini gradu smo odšli v smeri Malnov, pa se kmalu ustavili nad kraškim izvirom kratke rečice Škratovke. V majhni Škratovi hiši, polni predmetov iz preteklosti, smo poklepetali s prijazno skrbnico zbirke.  Mimo še drugih izvirov smo zapustili cesto, ki vodi v zatrepno dolino Malni in zakorakali navkreber v gozdnato pobočje. Kmalu smo bili na križišču cest in v bližini je steza, ki vodi na rob Unške koliševke. Med drevjem se nam je odprl pogled na skalne stene ene naših največjih udornic. Unška koliševka je nastala je z udrtjem stropa velike podzemne dvorane reke Rak, katere vode se podzemno pretakajo proti Planinski  jami. Preko sto metrov globoka jama ima prepadne stene in zelo strma pobočja, kar pa ni oviralo Italijanov, da ne bi vključili koliševke med obema vojnama v svoj obrambni Alpski zid. V stenah Unške koliševke so zgradili dva podzemna bunkerja in ju povezali s kilometri rovov.  Danes je dostopnih še 1,5 km rovov, ostali so zasuti ali zaliti z vodo. Svizci  smo po malici nadaljevali pot po gozdni cesti proti Uncu in se pod strmim pobočjem 703 metrov visoke vzpetine Stari grad vrnili na izhodišče.

Besedilo in fotografije: Sonja Zalar Bizjak