01.04. 2025

Na seznamu pohodov skupine Vandrovke imamo v planu, kot prvi zunanji pohod prav na prvi  april. Seveda smo se vsi zbrani razveselili prihoda avtobusa, bili pa smo prepričani, da je novica o spremembi smeri prvoaprilska šala, ki pa se je kmalu izkazala kot resnična.

Pod vodstvom vodnika Frenka smo se odpeljali v sosednjo občino in v hladnem jutru pričeli pohod v Logatcu, pri repliki stare parne lokomotive – mašinke, ki je postavljena malo stran od vhoda v ostanek tunela iz 1. svetovne vojne.

Kaj kmalu smo razumeli, da je odločitev o spremembi pohoda bila pravilna, saj smo dobro občutili moč hladnega vetra, ki je prinesel nekaj dežnih kapelj, tako da so nam prav prišla tudi topla oblačila. 

V opazovanju prebujajoče narave smo se najprej ustavili na višini 491 m pri Jezercu, ki naj bi nastalo kot posledica kopanja rude v dobi Rimljanov.

Na površini vode je šotni mah, ki je ponekod visok tudi do 2 m, nekje pa čisto tanek. Tu rastejo še rosika, rožmarinka, munci in jesenska vresa. Opazili smo, da imajo svoj dom tudi divje race, ki so veselo čofotale in jih naša prisotnost ni prav nič motila.

Prav od tam nam je spremenljivo vreme postreglo tudi z nekaj žarki toplega sonca. Hodili smo mimo zelenih travnikov in prečkali cesto, ter po gozdni poti prišli do ostankov vojaških bunkerjev, ki so bili zgrajeni v času Kraljevine Jugoslavije oziroma pred 2. svetovno vojno. Njihov namen je bil, da bi služili pred obrambo ob morebitnem  vdoru italijanskih sil, saj je v bližini potekala italijanska meja. Prebivalci so sistem poimenovali po slovenskem generalu Leonu Rupniku.

Vsi bunkerji so zgrajeni iz železa in betona in nikoli niso bili uporabljeni v namene, za katere so bili zgrajeni. Vsak je označen z informacijsko tablo, ki nam opisuje njegovo vlogo, ob poti pa je kot znamenitost postavljenih pet energetskih točk. Povsod je tudi lep razgled na del Jerinovega griča, Prezida, Marinčevega griča, Strmico pa vse do kamnoloma nad Verdom in sosednji Logatec.

Mogoče malo premraženi, vendar dobre volje in polni energije smo pohod zaključili v domači občini. Tokrat so se nam poleg vodnika Frenka pridružili še Borut in dva Andreja

Hvala Elici za ves trud, ki ga  vedno vloži v organizacijo vsakega pohoda, še posebno pa v takih primerih, ko nam vreme spremeni plan. 

Zapis in slike: Vesna Stare