Dobra dva tedna za Zimzelenimi so se odpravili na Jezersko še Svizci. Z istim ciljem, pohodom pod nekdanji slap Čedca. Tega že od leta 2008 ni več, ko se je stena, preko katere  je padal, podrla. Z Zgornjega Jezerskega smo se odpravili po cesti skozi gozd in mimo kmetije Makek, ki je dolini dala ime, do suhe hudourniške struge, popolnoma zasute z gruščem. V bližini smo v gozdu opazili veliko skupino lepih čeveljcev, naše kukavičevke z največjimi cvetovi, katerih cvetovi so bili žal že posušeni. So nas pa višje, na območju zaraščajočega prodišča razveseljevali dišeči sternbergovi klinčki in številne druge vrste alpske flore. Veličastna skalnata pobočje Kočne in Grintovca so marsikoga prevzele, saj Svizci  že dolgo nismo bili tako sredi gora. Marsikdo se je spomnil preteklosti, ko smo  mladi obiskovali  te vrhove. Junijsko sonce je že dobro grelo in po isti poti smo se vrnili, vendar le do Makekove domačije, kjer nas je pričakal avtobus in nam prihranil nekaj hoje po asfaltni cesti. Ob slovesu smo si zaželeli, da se jeseni vsi ponovno snidemo na septembrskem pohodu.

Besedilo in fotografije: Sonja Zalar Bizjak