Meseca marca nam je burja preprečila obisk Poti kavadurjev, je bilo pa maja toliko  lepše. Izhodišče poti je na Krasu najviše ležeča vas Avber, v okolice katere je med obema svetovnima vojnama delovalo 15 kamnolomov. V njih so delavci, imenovani kavadurji s preprostim orodjem pridobivali bloke apnenca, ki so jih vgrajevali v stavbe in suhozide. Danes so kamnolomi opuščeni, zarasli z rastlinjem in le veliki kupi kamenja in luknje v površju – kave, opozarjajo na  nekdanjo živahno dejavnost.

Ob tematski poti je poleg opuščenih kamnolomov tudi nekaj kalov, ki so bili v preteklosti pomemben vir vode za prebivalstvo in napajanje živine. Tudi ti se zaraščajo, saj danes pitna voda priteče iz pipe. Sonce je že toplo grelo in prijala nam je hoja skozi gozd, uživali  smo ob pogledu na travnike, kjer so ob robu poti ponekod rasli jesenčki, značilne rastline kraškega kamnitega sveta. Posebnost kraškega površja so tudi škavnice, vdolbine na površju skal, v katerih se zadržuje deževnica. Tu jih imenujejo škavne, mi smo videli dve. Tudi zgodovina je pustila sledove, jarke iz 1. svetovne vojne, ki pa niso kot rezervni položaji nikoli služili svojemu namenu. Pot kavadurjev je krožna in po kakih petih kilometrih smo uzrli zvonik cerkve sv. Nikolaja sredi Avberja, kjer smo zaključili pohod.

Besedilo in fotografije: Sonja Zalar Bizjak