NEKROLOG

Milan Jerman se je takoj po upokojitvi (leta 2011)
vključil v Društvo upokojencev Vrhnika. Obnovil je
tečaj za planinskega vodnika ter prevzel vodenje kar
treh naših skupin in sicer Zimzelenov, Barjanov in
Vandrovk, občasno pa še Svizcev in Sončkov.
Bil je član Upravnega odbora Društva upokojencev
Vrhnika, zadolžen za finance in računalnike.

S svojim bogatim znanjem o financah je društvu pomagal prebroditi prehod na davčne blagajne, računalnike pa opremil z novimi programi za lažje delo. Kot dober poznavalec računalništva je urejal spletno stran “info seniorji” kasneje naše spletne strani in pripravljal članke za Upokojenski kotiček v  Našem časopisu.
S svojo neposrednostjo, z izredno energijo, strokovnostjo, predanostjo, hudomušnostjo in ogromnim poznavanjem gorskega sveta si je utrdil ugled in priljubljenost med planinci in pohodniki, tudi izven meja naše občine. Nase je
prevzemal veliko odgovornost za skupine, saj je vodenje starejših še toliko bolj zahtevno zaradi prilagajanj in posluha za različne težave.
Pri vseh projektih je bil gonilna sila, ki je s svojo fizično prisotnostjo, intelektualnim in fizičnim delom pozitivno vplival na svoje sodelavke in sodelavce.
Vsi ga bomo zelo pogrešali,

člani Društva upokojencev Vrhnika

Našega Milana ni več, zato je prav, da se mu poklonimo, ker  nas je mnogokrat popeljal po lepih slovenskih gorah, ki jih je imel tako rad. 

Gore so bile njegov dom, njegova svoboda in njegov mir. Kot planinski vodnik številnih planinskih skupin ni le iskal najlepših poti do vrhov, temveč je po njih nesebično, potrpežljivo in varno vodil druge. Imel je tisto redko sposobnost, da je v ljudeh prebudil spoštovanje do strmin in jim vlil pogum, ko so koraki postali težki. Bil je velik ljubitelj narave, zato je  na vsakem pohodu spodbujal pohodnike, da jo sprejemajo, občudujejo in spoštujejo. Naučil nas je gledati naravo s srcem.

Bil je topel človek, za vsakogar je našel primerne ohrabrujoče besede, zelo hitro je prepoznal posameznikove težave in skušal pomagati s pravimi odločitvami.

Pretreseni in žalostni smo ob spoznanju, da se je Milanov  korak za vedno ustavil, a njegove  sledi na gorskih poteh in v naših srcih bodo ostale za  večno.

 Zmzeleni

Milanu v slovo

Spomnimo se na čas, ko si nas Vandrovke vodil po Sloveniji, nam z ogromnim poznavanjem prikazoval lepote pokrajin, vrhov, dolin, jezer in  znamenitosti krajev. S humorjem pa si nas bodril in spodbujal, da smo lažje premagovali  vzpone. Spomini na nepozabne trenutke bodo v naših srcih ostali za vedno.

Bil si prijazen, topel človek, zanesljiv in srčna vez z nami je bila takoj vzpostavljena.

Imel si nas rad in nas vedno z veseljem vodil po naši prelepi Sloveniji. Omogočal  si nam čudovite, nepozabne trenutke in zato, dragi Milan, smo ti neizmerno

hvaležni. Hvala ti za vse. Vedi, da boš vedno z nami na pohodih..

Vrhnika, 10.9.2026                                                         Vandrovke in Vandrovci

Prvi pohod skupine Barjani, leta 2013, so vodili kar trije vodniki, med njimi tudi Milan Jerman, na Slavnik. Milan je bil zadolžen, da opisuje vse razglede in posebnosti, da zabava pohodnike z njemu najljubšimi šalami  in da »potegne kaj po brkinsko«.  Tako je začel in nas nato vodil vse do njegove nesreče na mnogih zanimivih  pohodih. Vedno bolj, ob vsakem pohodu smo ugotavljali, da je bil je vir in zakladnica znanja. Učil nas je spoštovati naravo in tovarištva v skupini, saj je vedno poudarjal, da se mora skupina ravnati po najšibkejšem členu.

Organizatorki skupine Barjani mi je pred vsakim pohodom poslal ključne podatke o napovedanem pohodu, da sem jih posredovala pohodnikom. Poučil nas je o pravi pohodniški opremi, posebno kakšne gojzarje moramo imeti, in kaj vse mora pravi pohodnik imeti vedno v nahrbtniku. Naučil nas je tudi pravilno uporabljati pohodniške palice s pravo višino.

Vodil je tudi pohod na tako želeno Debelo peč. Ker smo bili nad 2000 m, je izvedel tudi pravi planinski krst. Kar dobro je z vrvjo mahnil po zadnji plati. Meni kot organizatorki  je dal ime Arnika.  

Kot gradbenik sem sodelovala z Milanom v Gradbenem odboru Planinskega društva Vrhnika pri gradnji Koče na Planini. Bil je dosleden, zanesljiv, strokovnjak za finance, in strog. Kočo smo z veliko vloženega truda in dela spravili do uporabnega dovoljenja. Milanu pa je ves trud in prizadevanje pustilo posledice na zdravju.

Za Barjane Metka

Spomini na Milana 

Milan se je poslovil, vendar je v vsakem, ki smo ga poznali,  zapustil veliko vtisov. Spomini kar vrejo na dan. Kot članica Upravnega odbora PD Vrhnika sem ga občudovala, s kakšno zagnanostjo in vnemo se je loteval problemov, ki jih ni bilo malo ob graditvi nove koče.  Sodelovala sva tudi kot  planinska  vodnika in skupaj izpeljala okoli 30 pohodov Zimzelenov in Barjanov. Nepozabni so bili dvodnevni pohodi Zimzelenov na Komno, Stol in Triglavska jezera, ki jih je vodil. V primeru moje odsotnost je bil pripravljen prevzeti vodenje nekaj pohodov Svizcev in Sončkov.  Milan je tudi urejal spletno stran PD Vrhnika in poslane prispevke o pohodih, ki sem mu jih posredovala, je redno objavljal in mi včasih pomagal pri problemih z računalnikom.  Lotil se je tudi oblikovanja, logotip Svizcev je njegovo delo. 

Milan je bil planinec z dušo in srcem, odličen planinski vodnik z širokim znanjem, poznavalec gorskega cvetja, ki ga je rad fotografiral. Kot predanega prostovoljca ga je prepoznala tudi širša družba, ko je bil še s tremi vodnicami iz Društva upokojencev Vrhnika izbran v končni izbor za akcijo Ljudje odprtih rok 2014 v organizaciji revije Naša žena. 

Sonja Zalar Bizjak, planinska vodnica in organizatorka skupin Sončki in Svizci