13. 10. 2026

Sredi oktobra smo se Barjani, pod vodstvom našega vodnika Romana, odpravili na pohod iz Trbovelj na Sveto Planino. Vsi smo bili dobre volje in polni pričakovanj, saj smo vedeli, da nas čaka lep, sončen dan.

Pohod smo pričeli v Trbovljah, ki ima bogato rudarsko preteklost, saj je bilo mesto več kot dvesto let tesno povezano s premogovništvom. Zaradi razvoja rudnika se je v mesto priseljevalo veliko rudarjev in njihovih družin. Za njihove potrebe so začeli graditi rudarska stanovanja in stanovanjske bloke. Stanovanja so bila skromna, vendar so predstavljala pomemben del življenja rudarskih družin. Rudarski bloki danes predstavljajo pomemben del zgodovine Trbovelj in pričajo o času, ko je premog močno zaznamoval življenje v mestu.

Sprva smo hodili po asfaltni poti, ki nas je vodila skozi okolico Trbovelj. Kmalu pa je pot postala vse bolj strma, zato je bila hoja nekoliko zahtevnejša. Hodili smo skozi gozd in čez travnike in se sladkali s hruškami in slivami, ki jih je bilo vse polno ob naši poti. Po nekaj urah hoje smo končno prispeli do zelo lepo urejene koče Planina, ki stoji tik pod vrhom Svete Planine. Ob koči je postavljenih več klopi in ležalnikov za sprostitev in uživanje v razgledu na razgibano pokrajino Zasavja. Svež zrak in lepota narave sta nam povrnila energijo, ki smo jo potrebovali še za osvojitev vrha Svete Planine. Z razgledišča na vrhu se vidita tako Trboveljska dolina s Trbovljami kot tudi Zagorska dolina, manjša naselja ter raztresene kmetije po dolinah, ki jih je skozi stoletja oblikovala reka Sava. Nad dolino se vzpenjajo Kum, Mrzlica in Čemšeniška dolina, pogled pa seže vse do Julijskih Alp.

Z vrha smo se vrnili do planinske koče, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal proti Vrhniki. Domov smo prinesli veliko lepih vtisov in prijetnih spominov.

Zapisala: Vanda

Fotografije: Andrej in Franci

Film: Stane